Bukev

Bukev

Bukev (Fagus sylvatica L.) je v slovenskem prostoru ena izmed najbolj razširjenih listavcev. Kot drevesna vrsta lahko tvori tudi čiste sestoje. To pomeni,
da imamo gozdove iz samih bukev. Bukev se dobro počuti v višjih legah (okoli 900 m nadmorske višine) in kot drevo v gostem sestoju lahko zraste zelo
visoko. V tehničnem smislu je, tako kot smreka, tudi bukev zelo pomemben les, tako zaradi svoje razširjenosti ( v primerjavi z drugimi listavci jo je na
razpolago veliko) kot tudi zaradi njenih lastnosti.

Les bukve ima odtenke od bledo rumenkaste barve pa vse do rdečkasto rjave barve. Barva je odvisna od načina sečnje in nadaljnje predelave.
Bukev lahko vsebuje "rdeče srce". To je rdeče obarvan les v notranjosti debla, ki nastane zaradi poškodb drevesa. Gostota bukovega lesa je približno
700 kg/m3. Pri sušenju rada poka in se veži, sicer pa je to trden, žilav in proti obrabi odporen les. Bukev ni trajen les in v neugodnih okoliščinah hitro razpada,
se pa dodro inpregnira (zaščiti).

Uporaba: furnir vseh vrst, vezan les, pohištvo, iverne plošče, talne obloge, krivljen les, igrače, drobna galanterija...
Znanih je menda več kot 250 rab bokovine.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Verjetno najdebelejša evropska bukev ima obseg 960 cm in raste pri Mecklenburgu v Nemčiji.
Les: trden in trd, netrajen, pri sušenju močno poka in se zvija, pogosto v sredini redče obarvan.

[You must be registered and logged in to see this image.]

"rdeče srce" bukve
[You must be registered and logged in to see this image.]

radialni rez bukve
[You must be registered and logged in to see this image.]